NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE STARŠEV? 11/26/2009
MORJE PROBLEMOV Sodobni starši pogosto zaključijo, da imajo probleme z otroki in rečejo:« Ne vem več, kaj na naredim… »Moj otrok je neposlušen; slabo jé; velik je že, pa še vedno zahteva, da ga uspavam; noče spati v svoji postelji, ampak spi pri nama – v zakonski postelji; preden gre v vrtec vsako jutro joka; ne mara šole; uči se samo takrat, ko se učim skupaj z njim; zahteva, da mu opravičim izostanke pri pouku, čeprav ni bolan; ure presedi pred računalnikom ali televizijo; hodi v stavnice; od doma odhaja v poznih večernih urah; buden je ponoči, spi podnevi; muči nas z glasno glasbo.« Vse to povedo starši, ko v svoji nemoči poiščejo pomoč strokovnjaka in se sprašujejo: »Kje sem NAREDIL NAPAKO? Pripravljen sem popraviti vse svoje napake, samo da bi se razmere v družini izboljšale!« VRTIMO SE OKOLI POSLEDIC IN OKOLI NAPAK, KI JIH DELAMO ZATO, DA BI POPRAVILI POSLEDICE Vendar se stvari komplicirajo, saj se tako strokovnjaki, kot tudi starši vrtijo okoli posledic, pri tem pa kažejo na napake, s katerimi so poskušali posledico popraviti. Ko takšne napake odpravijo pa ni spektakularnih rezultatov ali - še huje - pojavijo se novi problemi čim se en problem reši. Primeri: - matematika je težka in starši otroku priskrbijo inštrukcije. Sedaj več ne sledi pouku, saj bo on vse to rešil z inštruktorjem; - nasilne računalniške igrice omejijo na 10 minut dnevno. Sedaj pa naskrivaj hodi v igralnico; - med hranjenjem je gledal televizijo. Sedaj pa noče jesti niti takrat, ko ima med kosilom na mizi tudi prenosni računalnik; - pije in kadi. Bil je na zdravljenju. Sedaj je še huje, saj je začel kaditi marihuano. Takšnih napak, ki rojevajo nove probleme je nešteto in njihovo odpravljanje je kot zdravljenje drevesne krošnje in ne njegovih korenin. Takšne napake niso smerokaz k pozitivnemu razvoju ne otroka in ne staršev. Ni smerokaza dokler se ne odpravijo dejanski vzroki, ki je pet tako imenovanih »mehkih« modelov. PREPOZNAJMO NAPAKE, KI SO VZROK VSEH NAŠIH PROBLEMOV – PET t.i. »MEHKIH« VZGOJIH MODELOV Vsi našteti problemi so posledice DEJANSKE in »MEHKE« PRISILE: - nagrajevanje, - odvzemanje nagrade, kot načina kaznovanja, - pretiranega zaščitništva pred delom in redom, - verbalizma oziroma praznih besed in - vpliva negativnih vsebin medijev, ki izvajajo nasilje nad izvornim bitjem otroka, ki postane tisto, kar gleda. Z ukinitvijo teh PETIH vzgojnih modelov, PETIH OSNOVNIH NAPAK PRI VZGOJI, otroka vračamo k njegovi izvorni naravi in posledice se topijo kot kosi ledu. Če ukinemo neprestano nagrajevanje, ukinemo vse, kar smo vrivali med otroka in delo, kot na primer: risanke, obljube, garderobo znanih blagovnih znamk, mobilne telefone, najnovejše računalnike,….S tem odpravimo otrokovo pohlepnost, delo iz interesa in otrok se počasi vrača na svoj izvor, kjer je tudi ljubezen do dela. Začne se zopet učiti, jesti in počne stvari iz ljubezni in ne iz interesa. Začne spoštovati avtoriteto staršev in jih ne smatrata zgolj kot sponzorja. Če imajo avtoriteto starši je povsem naravno, da imajo avtoriteto tudi vzgojitelji in učitelji. Z ukinitvijo kazni se zmanjšuje nakopičeni ali potisnjeni bes in otrok se osvobodi avto agresije in agresije. Spomnimo se samo, koliko različnih vrst obnašanja, ki so posledica kaznovanja, odpravimo z ukinitvijo izvorne napake - blage prisile, ki je lahko v obliki odvzema nagrade ali klasičnega kaznovanja – udarcev. Naštejmo nekatere: otrok vas verbalno in fizično maltretira, noče sodelovati, dere se, uničuje igračke, nasilen je do učiteljev, tepe in žali sošolce, moti pouk, pije, ker s tem zmanjšuje svojo napetost itd. Če ukinemo pretirano zaščitništvo pred DELOM in dovolimo otroku, da dela vse tisto, kar lahko dela in je prilagojeno njegovi starosti, potem se spontano stopi na desetine problemov, ki so posledica pretiranega zaščitništva: lenoba, neprestano kreganje zakaj nihče ničesar ne postori, bežanje od šole, ne učenje - pri tem pa se petice dobivajo z lahkoto in brez dela. Če prenehamo s pretiranim zaščitništvom pred REDOM in postavimo zdrava pravila, ne glede na to, da za večino družin ta pravila ne veljajo. Primeri: osnovnošolec ne more ponočevati do polnoči. Otrok ne sme ločiti očeta in mamo tako, da vsako noč spi med njima v zakonski postelji, kar – na žalost – danes traja vse do obdobja pubertete. Otroka ne moremo hraniti tako, da tečemo za njim s hrano, da ga zabavamo medtem ko jé in da mu dovoljujemo, da med hranjenjem gleda risanke. Da vas za svojo proslavo za rojstni dan podi iz stanovanja, čeprav je šele učenec četrtega razreda osnovne šole. Ni naravno, da majhni otroci proslavljajo rojstni dan v otroških igralnicah samo zato, ker se bojimo, da nam bodo nevzgojeni otroci uničili stanovanje. Vrnimo se k normalnemu praznovanju rojstnih dni tako, da povabimo nekaj dobrih prijateljev, katerim bomo pomagali, da priredijo zabavo, ki je primerna starosti slavljenca. Ali je res tako težko narediti zdravo selekcijo, kaj otrok lahko in česa ne sme gledati na televiziji in računalniku. Za vse večne čase mu moramo PREPOVEDATI dostop do agresivnih igric – igric, ki vsebujejo UBIJANJE ali katerokoli drugo vrsto agresije nad živalmi in ljudmi. Ne bojte se - to ni prisila. To je ukinjanje vsega, kar moralno in duhovno ubija vašega otroka. To sedaj ne bo težko, saj vaš otrok ni pohlepen, ni agresiven, ni len, ker ste ukinili predhodne štiri napake. Otrok vas ne sme verbalno žaliti, ne more vam vzeti daljinskega upravljavca, ne more vas brcati, ne more….vendar je danes otroku – na žalost – vse dovoljeno z izgovorom, da bo bolje, ko odraste. Zapomnite si, veliko slabše bo v primeru, če se ne ukineta pretirano zaščitništvo pred redom in negativne vsebine medijev, katere vaš otrok posnema. Ko ukinete predhodne štiri napake, VERBALIZEM sam po sebi izgine in vsak pogovor z otrokom postane človeški, pri čemer rastete tako vi, kot otrok. SE PRAVI, DANES V VZGOJI OBSTAJA SAMO PET NAPAK! S PRIMEROM SE LAHKO VELIKO VEČ POVE – OTROK SE NOČE UČITI - VSE SE JE ZAČELO ŽE V RANI MLADOSTI Dovolj je, da je sodobni starš sprejel t.i.»mehke« vzgojne modele: - nagrajevanje; - kaznovanje – odvzem nagrade; - pretirano zaščitništvo pred delom v hiši (in kdor ne dela fizičnega dela ne more biti priden v šoli), pred redom (spat gredo v poznih večernih urah); - da je otrok preskočil knjigo kot virtualno nižjo stvarnost in sedel pred televizijo in računalnik že pri starosti enega leta. Presedlati s konja na osla pa je sedaj težko; - vse to pa spremljajo prazne besede – verbalizem – o tem, kako je potrebno imeti šolo rad, kako je učenje zabavno in koristno za prihodnost otroka, kako je lepo, če si priden in poslušen, pri tem pa istočasno vso to zgodbo staršev zanikajo realnost, televizija, življenje. STARŠI REŠUJEJO POSLEDICE – NAPAKE SO NEIZOGIBNE Otrok vstopi v prvi razred osnovne šole in že po mesecu dni pravi, da je šola dolgočasna, da ga učiteljica mori, da bi se radi iz šole izpisal itd. V strahu začno starši reševati posledice, pri tem pa se napake stopnjujejo: ure in ure presedijo poleg otrok in jim pomagajo razumeti gradivo; ko se utrudijo, mu priskrbijo drage inštruktorje; prerekajo se s profesorji, ker mislijo, da je šola prezahtevna; pogosto mu opravičujejo izostanke, čeprav otrok ni bolan; nagrajujejo ga za vsako petico; ukinejo mu najljubše aktivnosti, ker mislijo, da bodo s takšnim načinom kaznovanja kaj dosegli; v trenutkih popolne nemoči pa ga tepejo, pri tem pa se tolažijo, da zakon o prepovedi fizične kazni še ni popolnoma uveljavljen oziroma, da jih otrok ne bo tožil. NAPAKE PRIVEDEJO DO NOVIH POSLEDIC Te napake rojevajo nove posledice. Ena izmed njih je lahko tudi popolna odtujitev od šole, prijateljev, zapiranje v nek svoj svet – nekaj - kar spominja na blago depresijo. Lahko pa je ravno nasprotno, da otrok postane agresiven, da laže, ima nočne more… in tako po vrsti. Sedaj staršem ne preostane drugega, kot da pričnejo z novimi napakami reševati te posledice. Ali popuščajo, pretirano ščitijo, pri tem pa se tolažijo, da je najbolj pomembno, da je otrok zdrav, ali ga peljejo k zdravniku po zdravila, ali pa enostavno sprejmejo posledico kot neizogibno, in se prepričujejo, da bo vse skupaj minilo. To je začarani krog, iz katerega samo na prvi pogled ni videti izhoda. USTVARJALNA VZGOJA Ustvarjalna vzgoja ukine pet t.i. »MEHKIH« napak pri vzgoji, ker uporaba petih t.i.»mehkih« modelov kombiniranih z občasno uporabo fizične kazni izkrivlja izvorno bitje vsakega otroka, izkrivlja izvorna čustva, zaustavlja rast klice ljubezni in dobrote in zavira razvoj celotnega potenciala. Otrok postane pohlepen, če smo ga sedem let podkupovali, agresiven s kombinacijo neprestanega nagrajevanja in kaznovanja, len in se stvari ne zaveda, če smo ga pretirano ščitili pred delom in redom. Premične slike, barve in zvok po samo sedmih letih goltanja gotovih televizijskih proizvodov ubijajo ljubezen do knjige, ker knjiga zahteva zavedanje, delo in predanost. Pet t.i. »mehkih« modelov je v samo sedmih letih, kot svojo posledico, ustvarilo številne probleme. Ne učenje je samo ena od mnogih posledic, ki trenutno muči starše, ki imajo šoloobvezne otroke. Pred tem pa so bili problemi staršev na primer: kako otroka nahraniti; kako mu preprečiti spanje v zakonski postelji; kako ga spodbuditi, da gre z veseljem v vrtec; da pospravi igračke; da nas ne tepe,… Ustvarjalna vzgoja se ne ukvarja s posameznimi posledicami. Starši in otroci se morajo zavestno odpovedati t.i. »mehkih« vzgojnih modelov. Odpravimo vzroke in vztrajamo na novih pravilih. NE BO LAHKO, VENDAR BODO REZULTATI SLADKI. CommentsPredrag 03/02/2010 23:49
Hojla, Leave a Reply | Vsebina
Blogi Milice Novković v srbskem jeziku: http://www.porodicnibukvar.org/ ArhivNovember 2011 Kategorije |
RSS Feed