NOV KONCEPT VZGOJE "NOV-KOV" ALI VZGOJA ZA USTVARJALNOST
Ustvarjalna vzgoja je čustven vpliv človeka na človeka v
daljšem časovnem obdobju, brez uporabe naslednjih petih avtoritativnih vzgojnih
modelov:
1. BREZ PRISILE, BREZ KAZNI kot zunanjega motivacijskega sredstva.
2. BREZ POZITIVNEGA POGOJEVANJA, BREZ NAGRADE kot zunanjega motivacijskega sredstva.
3. BREZ PRETIRANEGA ZAŠČITNŠTVA človeka pred delom, redom in življenjem.
4. BREZ VЕRBАLIZМА, svojevrstne oblike prisile, ko od človeka zahtevate, da je človeški v nečloveških, avtoritarnih pogojih življenja, v katerih prevladujeta realna in mehka prisila.
5. BREZ ZLORABE OBLIKE UČENJA S POSNEMANJEM, ki je danes najmočnejše zaradi virtualnih in avditivnih vsebin.
Ustvarjalna vzgoja izhaja iz resnice, da je človek božansko bitje, ki se rodi s klicami Dobrote, Ljubezni, s klicami čustvene, socialne, razumske in duhovne inteligence, s pozitivnim potencialom, s potrebami, ki razvijajo duha in telo, vse to pa se lahko v celoti uresniči samo v odsotnosti petih zunanjih vzgojnih modelov. Čas avtoritarne vzgoje, čas dresure človeka mineva oziroma je minil. Prihaja čas resničnega »hranjenja« otroka z Ljubeznijo (iz srbske besede VAS PITATI – vas hraniti).
V šestdesetih letih dvajsetega stoletja se je v najrazvitejši državi sveta, v ZDA, zaključila industrijska, postindustrijska in tehnološka revolucija. V materialno najbolj bogatem delu sveta so bile uresničene sanje, uresničeno je bilo tisto, česar si želijo ljudje po vsem svetu.
Danes potomci najrazvitejšega sveta uživajo plodove pameti in mučnega dela svojih prednikov. Avtoritarna zavest pa na žalost tako kot v preteklosti tudi danes zlorablja ogromne materialne dosežke proti človeku, proti planetu, proti življenju. Razvitim je več kot potrebna duhovna rast, hitra transformacija avtoritarne zavesti v ustvarjalno zavest, zato da bi v tisočletju, v katerem živimo, lahko izenačili materialno z duhovnim.
Kaj je z nerazvitimi narodi ali z narodi v razvoju? Nerazviti del sveta bo dosegel in užival blaginjo materialno razvitega sveta, toda najprej mora skozi zelo bolečo ekonomsko in duhovno tranzicijo. Vsak prebivalec bo moral skozi bolečo duhovno tranzicijo, da bi dosegel blagostanje duhovnega življenja, ki bo usklajen z blagostanjem materialnega sveta.
Ta svet bo blestel v vsej svoji lepoti šele potem, ko bo preplavljen z Ljubeznijo, Radostjo in Dobroto človeka in to se bo uresničilo šele tedaj, ko se bo človek zavedel, da vse to že nosi v sebi in da je treba to samo razvijati in negovati.
Tisočletja smo čakali Dоbrоto in Ljubezen kot najvišji večni vrednoti. Trkata na vrata družine človeka tretjega tisočletja. Vrata se bodo odprla, ko se bo osvobodil petih avtoritarnih vzgojnih modelov, služabnikov propadajočega vzgojnega sistema. Človek se jih bo osvobodil, ker so to najmočnejše prepreke na poti duhovne rasti, na poti razvoja ozaveščenosti. To se bo zgodilo, ker ne moremo nadaljevati brez duhovnega razvoja in visoke ozaveščenosti. Materialni in duhovni svet se bosta v nas uravnotežila ali pa nas več ne bo.
ODSOTNOST PETIH AVTORITARNIH VZGOJNIH MODELOV
ODSOTNOST PETIH AVTORITARNIH VZGOJNIH MODELOV VZPOSTAVLJA ČUSTVENO HARMONIJO, TAKO SE IZNAKAŽENA, NAKOPIČENA, ZAGOZDENA IN POTISNJENA ČUSTVA VRAČAJO V SVOJE PRVINSKO NARAVNO STANJE, KAR DOVOLJUJE SVOBODEN PRETOK ZAŠČITNIH ČUSTEV.
ČUSTVENA HARMONIJA UMIRJA UM IN GA HARMONIZIRA. UM SE SPUSTI V SRCE IN NJEGOVA NARAVNA LASTNOST POSTANE DOBROTA.
DOBROTA ODPIRA PROSTORE LJUBEZNI BREZ ČLOVEKOVE VOLJE. LJUBEZEN IN DOBROTA POSTANETA NAJVEČJI PRIJATELJICI RAZUMA IN NJEGOVI NADZORNICI.
RAZUM DOSEŽE USTVARJALNO SVOBODO IN ZAČNE USTVARJATI V KORIST ČLOVEKA IN NARAVE, VEDNO SAMO NA OSNOVI LJUBEZNI IN DOBROTE IN PO BOŽANSKIH NAČELIH.
ZAVEST IN DUHOVNOST RASTETA IN TO JE POT ČLOVEKA TRETJEGA TISOČLETJA, ČLOVEKA, KI BO OPLEMENITIL VSE, ČESAR SE BO DOTAKNIL.
POTI, KI VODIJO V DUHOVNO RAST, SO ŠTEVILNE. USTVARJALNA VZGOJA JE ENA IZMED POTI, KI OMOGOČI ČLOVEKU, DA S POMOČJO DRUŽINE PRETVORI AVTORITARNO NEČLOVEŠKO ZAVEST V USTVARJALNO ČLOVEŠKO.
nazaj
1. BREZ PRISILE, BREZ KAZNI kot zunanjega motivacijskega sredstva.
2. BREZ POZITIVNEGA POGOJEVANJA, BREZ NAGRADE kot zunanjega motivacijskega sredstva.
3. BREZ PRETIRANEGA ZAŠČITNŠTVA človeka pred delom, redom in življenjem.
4. BREZ VЕRBАLIZМА, svojevrstne oblike prisile, ko od človeka zahtevate, da je človeški v nečloveških, avtoritarnih pogojih življenja, v katerih prevladujeta realna in mehka prisila.
5. BREZ ZLORABE OBLIKE UČENJA S POSNEMANJEM, ki je danes najmočnejše zaradi virtualnih in avditivnih vsebin.
Ustvarjalna vzgoja izhaja iz resnice, da je človek božansko bitje, ki se rodi s klicami Dobrote, Ljubezni, s klicami čustvene, socialne, razumske in duhovne inteligence, s pozitivnim potencialom, s potrebami, ki razvijajo duha in telo, vse to pa se lahko v celoti uresniči samo v odsotnosti petih zunanjih vzgojnih modelov. Čas avtoritarne vzgoje, čas dresure človeka mineva oziroma je minil. Prihaja čas resničnega »hranjenja« otroka z Ljubeznijo (iz srbske besede VAS PITATI – vas hraniti).
V šestdesetih letih dvajsetega stoletja se je v najrazvitejši državi sveta, v ZDA, zaključila industrijska, postindustrijska in tehnološka revolucija. V materialno najbolj bogatem delu sveta so bile uresničene sanje, uresničeno je bilo tisto, česar si želijo ljudje po vsem svetu.
Danes potomci najrazvitejšega sveta uživajo plodove pameti in mučnega dela svojih prednikov. Avtoritarna zavest pa na žalost tako kot v preteklosti tudi danes zlorablja ogromne materialne dosežke proti človeku, proti planetu, proti življenju. Razvitim je več kot potrebna duhovna rast, hitra transformacija avtoritarne zavesti v ustvarjalno zavest, zato da bi v tisočletju, v katerem živimo, lahko izenačili materialno z duhovnim.
Kaj je z nerazvitimi narodi ali z narodi v razvoju? Nerazviti del sveta bo dosegel in užival blaginjo materialno razvitega sveta, toda najprej mora skozi zelo bolečo ekonomsko in duhovno tranzicijo. Vsak prebivalec bo moral skozi bolečo duhovno tranzicijo, da bi dosegel blagostanje duhovnega življenja, ki bo usklajen z blagostanjem materialnega sveta.
Ta svet bo blestel v vsej svoji lepoti šele potem, ko bo preplavljen z Ljubeznijo, Radostjo in Dobroto človeka in to se bo uresničilo šele tedaj, ko se bo človek zavedel, da vse to že nosi v sebi in da je treba to samo razvijati in negovati.
Tisočletja smo čakali Dоbrоto in Ljubezen kot najvišji večni vrednoti. Trkata na vrata družine človeka tretjega tisočletja. Vrata se bodo odprla, ko se bo osvobodil petih avtoritarnih vzgojnih modelov, služabnikov propadajočega vzgojnega sistema. Človek se jih bo osvobodil, ker so to najmočnejše prepreke na poti duhovne rasti, na poti razvoja ozaveščenosti. To se bo zgodilo, ker ne moremo nadaljevati brez duhovnega razvoja in visoke ozaveščenosti. Materialni in duhovni svet se bosta v nas uravnotežila ali pa nas več ne bo.
ODSOTNOST PETIH AVTORITARNIH VZGOJNIH MODELOV
ODSOTNOST PETIH AVTORITARNIH VZGOJNIH MODELOV VZPOSTAVLJA ČUSTVENO HARMONIJO, TAKO SE IZNAKAŽENA, NAKOPIČENA, ZAGOZDENA IN POTISNJENA ČUSTVA VRAČAJO V SVOJE PRVINSKO NARAVNO STANJE, KAR DOVOLJUJE SVOBODEN PRETOK ZAŠČITNIH ČUSTEV.
ČUSTVENA HARMONIJA UMIRJA UM IN GA HARMONIZIRA. UM SE SPUSTI V SRCE IN NJEGOVA NARAVNA LASTNOST POSTANE DOBROTA.
DOBROTA ODPIRA PROSTORE LJUBEZNI BREZ ČLOVEKOVE VOLJE. LJUBEZEN IN DOBROTA POSTANETA NAJVEČJI PRIJATELJICI RAZUMA IN NJEGOVI NADZORNICI.
RAZUM DOSEŽE USTVARJALNO SVOBODO IN ZAČNE USTVARJATI V KORIST ČLOVEKA IN NARAVE, VEDNO SAMO NA OSNOVI LJUBEZNI IN DOBROTE IN PO BOŽANSKIH NAČELIH.
ZAVEST IN DUHOVNOST RASTETA IN TO JE POT ČLOVEKA TRETJEGA TISOČLETJA, ČLOVEKA, KI BO OPLEMENITIL VSE, ČESAR SE BO DOTAKNIL.
POTI, KI VODIJO V DUHOVNO RAST, SO ŠTEVILNE. USTVARJALNA VZGOJA JE ENA IZMED POTI, KI OMOGOČI ČLOVEKU, DA S POMOČJO DRUŽINE PRETVORI AVTORITARNO NEČLOVEŠKO ZAVEST V USTVARJALNO ČLOVEŠKO.
nazaj
