NA ZAČETKU VSEGA JE RAZUMEVANJE ALI NERAZUMEVANJE, KONEC JE VEDNO V SKLADU Z ZAČETKOM
AVTORITARNI ALI USTVARJALNI SISTEM VZGOJE – ODLOČITEV JE VAŠA
Vse od nastanka človeške družine pa do danes vzporedno obstajata dva modela vzgoje: avtoritarni sistem vzgoje in ustvarjalna vzgoja. Avtoritarni sistem obstaja kot pravilo in je sorazmerno enostaven za uporabo, kajti v človeka je vgrajen že v njegovem najzgodnejšem otroštvu in ga je možno brez posebnega napora prenašati iz generacije na generacijo. Njegova zgradba temelji na prisili, na pozitivnem pogojevanju, na pretiranem zaščitništvu, na zlorabi učenja s posnemanjem ter na verbalizmu. Avtoritarni sistem vzgoje je dolga stoletja vztrajal pri grobi prisili in pri verbalizmu ter je samo v redkih primerih poleg tega uporabljal tudi pozitivno pogojevanje. Današnja sodobna pedagogika zahteva množično uporabo pozitivnega pogojevanja in blage prisile.
Ustvarjalna vzgoja se je doslej uveljavila le v redkih družinah in še tam je marsikje ne uporabljajo v celoti ampak jo kombinirajo z nekaterimi elementi avtoritarnega vzgojnega sistema. Ustvarjalna vzgoja si prizadeva za popolno ukinitev prisile in pogojevanja, kar bi pomenilo tudi spontano ukinjanje verbalizma, kajti življenjski pogoji bi postali visoko moralni in človečni v takšnih okoliščinah pa bi tudi otroci postali moralni, dobri in pošteni.
Prvinski nagon po učenju s pomočjo posnemanja ustvarjalna vzgoja nadgrajuje s SAMODELOM, SAMOUČENJEM in s SAMOVZGAJANJEM, s čimer prihaja do spoznavanja prvinskih nagonov. Avtoritarna hierarhična organizacija življenja naravno postaja ustvarjalna, saj v njej ni delitev in front, v njej so starši resnični vodniki svojega otroka in otrok postane SUBJEKT, za razliko od avtoritarnega sistema vzgoje, v katerem je otrok dolga stoletja bil samo OBJEKT.
nazaj
Vse od nastanka človeške družine pa do danes vzporedno obstajata dva modela vzgoje: avtoritarni sistem vzgoje in ustvarjalna vzgoja. Avtoritarni sistem obstaja kot pravilo in je sorazmerno enostaven za uporabo, kajti v človeka je vgrajen že v njegovem najzgodnejšem otroštvu in ga je možno brez posebnega napora prenašati iz generacije na generacijo. Njegova zgradba temelji na prisili, na pozitivnem pogojevanju, na pretiranem zaščitništvu, na zlorabi učenja s posnemanjem ter na verbalizmu. Avtoritarni sistem vzgoje je dolga stoletja vztrajal pri grobi prisili in pri verbalizmu ter je samo v redkih primerih poleg tega uporabljal tudi pozitivno pogojevanje. Današnja sodobna pedagogika zahteva množično uporabo pozitivnega pogojevanja in blage prisile.
Ustvarjalna vzgoja se je doslej uveljavila le v redkih družinah in še tam je marsikje ne uporabljajo v celoti ampak jo kombinirajo z nekaterimi elementi avtoritarnega vzgojnega sistema. Ustvarjalna vzgoja si prizadeva za popolno ukinitev prisile in pogojevanja, kar bi pomenilo tudi spontano ukinjanje verbalizma, kajti življenjski pogoji bi postali visoko moralni in človečni v takšnih okoliščinah pa bi tudi otroci postali moralni, dobri in pošteni.
Prvinski nagon po učenju s pomočjo posnemanja ustvarjalna vzgoja nadgrajuje s SAMODELOM, SAMOUČENJEM in s SAMOVZGAJANJEM, s čimer prihaja do spoznavanja prvinskih nagonov. Avtoritarna hierarhična organizacija življenja naravno postaja ustvarjalna, saj v njej ni delitev in front, v njej so starši resnični vodniki svojega otroka in otrok postane SUBJEKT, za razliko od avtoritarnega sistema vzgoje, v katerem je otrok dolga stoletja bil samo OBJEKT.
nazaj